Nosečnost, dojenje in otrok

Nosečnost je čudovito obdobje. Je obdobje pričakovanja, sprememb, priprav na novega člana, veselja, povezovanja, pozornosti, skrbi zase, pa tudi obdobje, v katerem lahko nastopijo nevšečnosti. Telo se v tem času nenehno prilagaja na razvoj ploda.

Poletje! Čas počitnic in izletov! Čas, ki ga radi preživimo z otroki brezskrbno in sproščujoče. Ne glede na trajanje in destinacijo se je treba na vsako potovanje dobro pripraviti, še posebej, ko potujemo z vso družino, z majhnimi otroki.

Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli na dva glavna dela. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki izključno dojeni, hranjeni z materinim mlekom ali z mlečno formulo, po šestih mesecih pa z mešano prehrano, ki se postopno uvaja.

Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli na dva glavna dela. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki izključno dojeni, hranjeni z materinim mlekom ali z mlečno formulo, po šestih mesecih pa z mešano prehrano, ki se postopno uvaja.

Nosečnost je za žensko eno izmed lepših obdobij v življenju, vendar jo lahko spremljajo nekateri izzivi, ki niso le prijetni. Eden izmed njih je zagotovo nosečniška slabost, s katero se srečajo okoli tri četrtine vseh žensk. Lahko gre le za blago jutranjo slabost ali pa je ta trajnejša in izrazitejša ter spremljana s pogostejšim bruhanjem. 

Za prehladom je zbolel že vsakdo, saj nihče nanj ni imun. Je res, da nekateri zbolijo pogosteje, drugi redkeje, nekateri bolj, drugi manj, izjema pa niso niti nosečnice in doječe matere.

Rojstvo novorojenčka je za mater največji in najpomembnejši trenutek življenja. Pričakovanje je veliko, ljubezen neskončna, prisotna pa sta tudi strah ob doživljanju nečesa novega, stres, lahko pa se jima kmalu pridruži še nespečnost, utrujenost, bolečine …

Ne samo odrasli, tudi otroci se vsakodnevno spopadajo s stresnimi situacijami. Že samo obdobje odraščanja je zaradi telesnih, duševnih in drugih sprememb samo po sebi zahtevno in stresno. Še posebej zdaj, ko smo se znašli v obdobju velike negotovosti, ki še kako vpliva na otroke in mladostnike. Otroci živijo v njim neznanih vsakdanjikih. Ne morejo se prosto družiti s sovrstniki, nositi morajo zaščitne maske, se šolati od doma, razumeti morajo, da obstaja virus, ki je nevaren za njihove starejše in bolne sorodnike.

Atopični dermatitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni kože, ki prizadene tako dojenčke, majhne otroke, mladostnike kot odrasle osebe. Pri osebah z atopijskim dermatitisom predstavlja okvarjeno delovanje kožne bariere, zato ta postane prepustnejša za bakterije, alergene, viruse in druge dejavnike iz okolja. Koža oseb z atopijskim dermatitisom je suha, pordela, luščeča in srbeča. Ni nalezljivo, …

Koža je naš največji organ in pregrada med notranjostjo telesa in okolico. Sestavljena je iz treh glavnih plasti. Prva plast je povrhnjica, nato sledi usnjica, zadnja plast pa je podkožje. Povrhnjica je sestavljena iz več slojev poroženelih celic, med katerimi je razporejena plast medceličnih lipidov. Koža nudi zaščitno funkcijo pred mehanskimi, kemičnimi dražljaji ter škodljivimi snovmi…

Prehlad je nadloga, ki se ji je, zlasti v prehodnih vremenskih obdobjih, težko izogniti. Povzročajo ga različni virusi. Nosečnice in doječe matere niso imune nanj, prav tako ne dojenčki in majhni otroci, ki lahko imajo simptome prehlada tudi 10–11-krat letno, zlasti ob starejših sorojencih ali ob vstopu v vrtec.

Eno izmed pogostih vprašanj, ki si ga mlade mamice postavljajo med seboj, ko se srečajo na sprehodu z vozički, je: »Kako spi? Ima krče? Mi smo že čisto obupani, ker dojenček vsak večer neutrudno joče …«

Nosečnost je zelo pomembno obdobje v življenju vsake ženske, pomembno pa je tudi za njeno družino in širšo družbo. V času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in v času dojenja je žensko telo izpostavljeno številnim spremembam, ki omogočajo prilagoditev telesa na nosečnost in dojenje. V tem času nosečnice…

Nosečnice in doječe matere zaradi svojega posebnega stanja niso imune na okužbe, bakterije in viruse, ki prežijo v okolju. Te so na pohodu še zlasti v zimskem času in se širijo v zaprtih prostorih, kjer se giblje veliko ljudi. Kaj storiti, kadar se nosečnici ali doječi materi imunski sistem poruši? Kako si lahko pomagajo same in kako jim pomagamo v lekarni?

V zadnjih tednih, ko se veliko govori o koronavirusu SARS CoV-2 in bolezni COVID-19, se marsikatera doječa mati na svetovalke za dojenje in drugo zdravstveno osebje obrne z vprašanjem, kako je s prenosom virusa na dojenčka? 

Začetki cepljenja segajo daleč v preteklost, in sicer v 17. stoletje, ko so v Indiji in na Kitajskem uporabljali uprašene kraste bolnikov s črnimi kozami za cepljenje bolnikov. V Evropi je cepljenje v prakso uvedel in uspešno opisal angleški zdravnik Edward Jenner, ki je kot cepivo proti črnim kozam uporabil soroden, a za ljudi nenevaren virus, ki je povzročal goveje koze.

Ko sem razmišljala o vsebini tega članka, sem ugotovila, da tema zajema pravzaprav dve področji: dojenje otrok, katerih doječe matere se zdravijo zaradi alergije, in dojenje otrok z namenom, da bi pri njih preprečili ali zmanjšali možnost alergije. Odločila sem se zajeti obe temi, saj sta zelo pomembni.

Med nosečnostjo mora nosečnica poskrbeti za svoje zdravje, hkrati pa zaščititi in poskrbeti za zdrav razvoj ploda. Dolgo je veljalo prepričanje, da je maternica varno okolje, ki varuje plod pred vsemi zunanjimi vplivi. Vendar skoraj vsa zdravila, ki jih nosečnica zaužije, prehajajo skozi posteljico v plod...

Zakaj je dojenje tako pomembno? Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v začetku njegovega življenja in vašemu malčku predstavlja najboljšo popotnico v življenje. Materino mleko je za otroka najboljša možna ...

Prvi znaki nosečnosti Običajni prvi znaki nosečnosti, ki pa niso nujno prisotni pri vseh nosečnicah: izostanek mesečnega perila povečane, na dotik občutljive dojke ...

Za uspešno dojenje je zelo pomembna primerna prehrana matere. Potrebe po energiji so v času dojenja večje kot so v času nosečnosti, saj je za tvorbo mleka potrebnih dodatnih 750 kcal ...